ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI
1. Zdravljenje z inzulinom
Inzulin je hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo ß-celice
Langerhansovih otočkov in je potreben za prehod glukoze iz krvi v
celice. Inzulin vpliva na presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih
hidratov v skoraj vseh tkivih v telesu (razen živčevju) ter na hitrost
rasti tkiv. Zdravljenje z inzulinom je potrebno pri bolnikih z diabetesom tipa 1,
pri bolnikih z diabetesom tipa 2 pa postane potrebno, ko oralno
zdravljenje ni več uspešno oziroma, ko ga bolnik ne prenaša.
|
|
2. Oralni antidiabetiki
Za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se uporabljajo tudi oralni antidiabetiki (bigvanidi, sulfanilureje, tiazolidindioni, zaviralci alfa-glukozidaz v črevesu).
3. Prehrana
Za zdravljenje in preprečevanje nastanka sladkorne bolezni je najpomembnejša pravilna prehrana, kajti le s pravilnim izborom živil lahko sladkorni bolnik uravnava raven krvnega sladkorja.
Sladkorni bolniki morajo uživati zdravo uravnoteženo hrano z čim nižjim glikemičnim indeksom (počasi dviguje koncentracijo glukoze v krvi). Prehrana naj vsebuje malo maščob, sladkorja in soli, ter veliko sadja, zelenjave in škrobnih živil. Pri sestavi jedilnika je potrebno za vsakega posameznika natančno izračunati potrebno količino energije, saj presežek energije poslabša stanje v presnovi. Če ima sladkorni bolnik preveliko telesno težo pa je potrebna shujševalna dieta.
Sladkornim bolnikom se priporoča, da zaužijejo 5-6 obrokov hrane na dan in nikoli manj kot 3 obroke dnevno, najbolje vedno ob približno istem času. Primeren presledek med glavnimi obroki (zajtrk, kosili, večerja) je od 3 do 4 ure. Zajtrk in dopoldanska malica naj vsebujeta 40 % dnevnega energijskega vnosa, kosila in popoldanska malica 40 % in večerja 20 %.
Vsak obrok oz. vsaj glavni obroki naj bi vsebovali živila iz naslednjih treh skupin:
- sadje ali zelenjava,
- žita ali stročnice,
- mleko ali mesni izdelki.
Kosilo in večerja naj bosta pestri, glavna jed naj bo sestavljena iz dveh ali treh jedi, v obrok pa naj bo vključena tudi solata ter košček črnega ali polnozrnatega kruha. Če je glavna jed sestavljena iz dveh jedi, se priporoča da je eno škrobno, drugo pa meso v zelenjavni omaki. Mesa naj bo ¼ obroka, ostali del naj bo priloga. V primeru, da je glavna jed sestavljena iz treh jedi pa naj vsebuje škrobno živilo, zelenjavno prikuho in mesno jed.
Ogljikohidratna živila povzročijo zvišanje koncentracije glukoze v krvi, vendar je količina povišanja odvisna od vrste ogljikovih hidratov. Prednost moramo dati tistim ogljikovim hidratom, ki se počasi prebavljajo in zato ne povzročijo velikega dviga glukoze v krvi. Pod takšna ogljikohidratna živila spadajo sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki, črn kruh. Najslabše je če uživamo živila z enostavnimi sladkorji, ker povzročijo najvišji dvig glukoze v krvi in so zato sladkornim bolnikom prepovedana ali pa zelo omejena. Takšna živila so sladkarije, suho sadje, sladkani sokovi, marmelade, med,...
Pri beljakovinah se priporoča, da jih bolniki uživajo s čim večjo biološko vrednostjo, saj razbremenijo presnovo. Pri maščobah pa je pomembno, da uživajo le tiste, ki imajo veliko esencialnih maščobnih kislin ter se izogibajo prikritim maščobam npr. v mesnih izdelkih.
Zelo pomembno pa je tudi, da diabetik preneha kaditi in da uživa alkohol le v zmernih količinah izključno ob obroku!
Priporočena živila:
- sveža in zamrznjena zelenjava,
- surovo in neolupljeno sadje z nizkim glikemičnim indeksom (jabolko, hruška, češnje, breskev, grenivka, slive, maline, jagode, kosmulje, borovnice,...)
- nemastni mlečni izdelki,
- ovseni, proseni, ječmenovi, rženi kosmiči,
- stročnice,
- polnozrnati in graham izdelki,
- rjavi riž,
- pijače brez dodanega sladkorja (voda, nesladkani čaji, mineralna voda,...),
- ješprenj,
- ajdova kaša, prosena kaša,
- začimbe (razen soli) in dišave,
- jajčni beljak,
- živila z veliko vlakninami.
Živila, ki jih je potrebno omejiti:
- izdelki iz bele moke,
- pusti izdelki iz mesa (šunka iz perutninskega mesa, pusta šunka,...),
- pusto meso in ribe,
- drobovina,
- zelo sladko sadje (grozdje, ananas, fige, banane,...),
- suho sadje (rozine, fige, marelice,...),
- krompir,
- riž,
- sveži sadni sokovi,
- celo jajce,
- rastlinska olja.
Prepovedana živila:
- živila z veliko vsebnostjo sladkorja (sladkarije, med, marmelada, sladkani sokovi,...),
- živila z veliko vsebnostjo maščob (ocvrte jedi, maslo, margarina, majoneza, mast,...),
- živila z veliko vsebnostjo natrija (hrana iz konzerv, jušni koncentrati, kislo zelje,....),
- živila z veliko maščob in natrija (klobase, kremni siri, sirove pite, pomfri, čips...),
- živila z veliko maščob in sladkorja (čokolade, torte, peciva iz listnanega testa,...).
4. Telesna dejavnost
Redna telesna vadba s srednje intezivnim daljšim naporom je zelo priporočljiva pri sladkornih bolnikih, saj ugodno vpliva na urejenost prebave ter zniža koncentracijo glukoze v krvi.
Predlagaj ta članek... |
