PREHRANA BOLNIKA Z RAKOM

Zelo pomembno je, da bolnik vzdržuje normalno prehranjenost in kondicijo. Glede na presnovno stanje bolnika (anoreksija, večja presnova, izguba hranil) mora biti za vsakega posameznika prehrana skrbno načrtovana.

Dietni jedilnik se sestavlja glede na bolnikov tek in okus.

Priporoča se:

• pestra in energetsko bogata hrana

• visoka beljakovinska živila (mleko, pusto meso, jogurt, sir…) so pomemben vir nekaterih aminokislin za spodbujanje teka in preprečujejo povečano razgradnjo telesnih beljakovin; aminokislina arginin pa naj bi celo zavirala tumorsko rast ( v jajčnem beljaku, govejem mesu, soji, ribah, grahu, fižolu…).

• uživanje stročnic, žitaric, sadja, zelenjave (celuloza poveča težo blata in tako pospeši njegovo izločanje, pektin pa vzdržuje raven sladkorja in holesterola v krvi)

• mandelji, nepoliran riž, otrobi, oves, proso, zelje, cvetača, brokoli, rumena in oranžna zelenjava in sadje, trikrat tedensko morske ribe

• omejeno naj bo uživanje čistega sladkorja, soli

• apetit je boljši v jutranjih urah, zato se priporoča obilen zajtrk

• vonj vroče hrane vzbudi odpor do hrane, zato hrano toliko ohladimo, da ni prisotnega veliko vonja

• pogosti in manjši ter energijsko gosti obroki (od 6 do 8)

• obogatitev jedi (dodatek masla, smetane, mleka v prahu, sir, med…)

• med jedjo naj bolnik ne pije (želodec se prehitro zapolni in povzroči občutek sitosti)

• med obroki naj bolnik pije sveže sokove iz korenčka, pese, zelja, jabolk…

• priporoča se prijetna, lahka aktivnost

• uživanje hrane naj bo v prijetnem okolju, v prijetni družbi, glasbi…

• če ima bolnik v ustih kovinski okus naj vzame trd bonbon, spije pomarančni sok, poskrbi za ustrezno ustno higieno, pribor pa naj bo plastičen namesto kovinski

• veliko bolnikov rdečega mesa ne prenese, zato se ga zamenja z jajci, ribami, belim mesom, mlečnimi izdelki

• v primeru suhih ustih se priporočajo majhni, pogosti grižljaji, izogibati se je treba suhi, trdi hrani, ki se lepi na nebo, med obroki pa se priporoča žvečilni gumi ter dovolj tekočine

Primer jedilnika

Vzroki  za nastanek podhranjenosti so pomanjkanje teka, oteženo požiranje, motena prebava in absorbcija hranil iz črevesja, zaprtje,  slabokrvnost,…

Prehranske težave je treba čim prej reševati s prilagojenim vnosom hrane in z uporabo zdravil proti slabosti.

Kadar bolnik ne more zaužiti ustreznih količin hrane ali pa kljub zadostni prehrani izgublja telesno težo, se priporoča uporaba prehranskih dodatkov v obliki različnih napitkov ali v obliki prahu, ki se jih vmeša v hrano.

Nevtropenična dieta

Namenjena je bolnikom z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. To se pri rakavih bolnikih pogosto zgodi, ker imajo v krvi nizko število belih krvnih celic (levkocitov), katerih naloga je obramba telesa pred okužbami.

Levkociti nastajajo v kostnem mozgu in se od tam sproščajo v kri. Nekatere vrste zdravljenja (kemoterapija, radioterapija) in včasih tudi sama rakava bolezen delujejo na kostni mozeg in tako ne nastaja dovolj belih krvnih celic. Bolniki so manj odporni in bolj občutljivi na okužbe.

Potrebna je toplotna obdelava živil ali uživanje živil brez naravno prisotnih mikroorganizmov. Ne priporoča se uživanja svežega sadja in zelenjave, svežih sokov, nepasteriziranega mleka, jogurtov, mlečnih napitkov z mikroorganizmi, solatnih prelivov.

Bolnika lahko jedo prekuhano sadje in zelenjavo, dobro toplotno obdelano meso, ribe, perutnino, pasterizirano mleko, pasterizirane sadne in zelenjavne sokove.  

Priporoča se še dodatna toplotna obdelava v mikrovalovni pečici.

Nazaj << Na splošno o raku <> Prehrana <>  Zdravljenje raka <> Vrste rakavih obolenj >> Naprej

Predlagaj ta članek...