OBLIKE SLADKORNE BOLEZNI
1. Sladkorna bolezen tipa 1
Pravimo ji tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen, saj je po obroku
potrebno vbrizgati insulin v kri. Brez rednega vbrizgavanja inzulina
bolnik pade v komo in umre. V večini primerov se pojavi v otroštvu in
mladosti, najpogosteje med 10. in 16. letom. Lahko pa se pojavi tudi
kasneje, saj za njo ni starostne meje. Pri tej obliki se izločanje inzulina postopoma preneha in pride do hiperglikemije (povečana koncentracija glukoze v krvi).
Uvrščamo jo med avtoimune bolezni, ker obrabni sistem telesa napade
lastne inzulinske celice v trebušni slinavki ter jih postopoma uniči. |
|
2. Sladkorna bolezen tipa 2
Pravimo ji tudi od inzulina neodvisna sladkorna bolezen in je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, saj jo ima približno 90 % vseh diabetikov. Spada med lažje oblike diabetesa, ki prizadene starejše ljudi (nad 40. letom) in je posledica prekomernega vnosa hranil. Na nastanek oziroma slabšanje bolezni vplivajo tudi premalo gibanja, stres, prevelika telesna teža in nepravilna prehrana. Vendar pa se lahko z leti stanje poslabša, koncetracije glukoze v krvi so previsoke in potrebno si je vbrizgavati inzulin. Pri tej obliki ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč za odpor proti njegovem delovanju.
3. Nosečnostna sladkorna bolezen ali gestacijski diabetes
V večini primerov nastane zaradi hormonskega stresa in s porodom izgine oziroma najpozneje po prenehanju dojenja. Pojavi se pri 1 % nosečnic. Ženske, ki so imele sladkorno v času nosečnosti imajo tudi večjo verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ali za moteno toleranco na glukozo v poznejšem obdobju. Najpogosteje se pojavi pri nosečnicah s povečano telesno maso in pri tistih s sladkorno boleznijo v družini.
Ženske, ki se zdravijo z inzulinom že pred nosečnostjo pa potrebujejo med nosečnostjo še več inzulina. Sladkorna bolnica mora energijske potrebe le rahlo povečati, priporoča se, da zaužije od 1800 do 2000 kcal/dan. Zrediti pa se ne sme za več kot 7-9 kg. Če ima mati sladkorno bolezen tipa 2, je verjetnost, da jo bo otrok dobil 50 %.
4. Motena toleranca na glukozo ali mejna bazalna glikemija
Je predhodno stanje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Koncentracija glukoze v krvi pri merjenju na tešče je večja od normalne vrednosti (nad 6,0 mmol/l) ter manjša od vrednosti pri kateri nastopi sladkorna bolezen (pod 7 mmol/l).
< Nazaj | Sladkorna bolezen | Oblike sladkorne bolezni | Zdravljenje sladkorne bolezni | Naprej >
Predlagaj ta članek... |
