|
Nosečnica
naj dobi okoli 50-60% dnevne energije iz ogljikovih hidratov, 25-30% iz
maščob, 10-15% pa iz beljakovin. Zaužije naj čim več sadja in
zelenjave, saj dajeta organizmu največ balastnih snovi in nekaterih
vitaminov (C, A, E, K, folna kislina). Balastne snovi urejajo prebavo
in vplivajo na absorpcijo energijskih in najpomembnejših hranil iz
tankega črevesa. Na dan naj bi zaužila do 300 g sadja in do 300 g
zelenjave enakomerno porazdeljene prek celega dne. Priporoča pa se čim
več surovega sadja in zelenjave, ker vsebujeta veliko vitamina C
(potreben za rast nekaterih tkiv, presnovo, pomemben pri absorpciji
železa). Nosečnica mora poleg sadja in zelenjave zaužiti tudi zadostno
količino beljakovinskih živil (meso, jajca, ribe, perutnino, mleko,
mlečne izdelke,...). Energijskih živil, kot so maščobna (mast,
margarina, olje) in škrobna živila (kuhinjski sladkor, med marmelade),
naj zaužije v zmernih količinah. Dnevno naj nosečnica ne bi zaužila več
kot 40-50 g kuhinjskega sladkorja (saharoze). Boljše sladilo kot
kuhinjski sladkor je med.. Čisti sladkorji so samo vir energije, v
večjih količinah pa lahko povzročijo povečanje telesne teže in
pomanjkanje nekaterih vitaminov B.
Posameznice,
katerih stroga vegetarijanska prehrana je sestavljena v glavnem iz
sadja, zelenjave in žitaric, lahko utrpe pomanjkanje beljakovin, železa
in vitamina B12, če se pa namesto polnozrnatih žit uživa le poliran riž
ali proso, grozi tudi pomanjkanje vitamina B1.
Viri |
Vnos hranil
Beljakovine
|
