Prehrana Nose�nost Recepti Ovulacija Rakava Obolenja Alergije na hrano
Prehrana v nose�nosti Jedilnik bolnikov Star�evstvo zdrava prehrana zdravo �ivljenje zdravljenje bolezni priporo�ena prehrana pi��anec
ribe priprava rib
morske jedi itm kakulator zdravo huj�am   pesticidi herbicidi
menstrualne te�ave izra�un ovulacije menstrualni koledar   izguba te�e alternativna prehrana
 
Osnovni meni
Na splošno
Minerali
Vitamini
Zanimivosti
ITM - Kalkulator
Ovulacijski koledar
Menstrualni koledar
Kalkulator porabljenih kalorij
Iskalnik
Povezave
Zemljevid strani
Galerija
Kontakt
Pogoji uporabe
Prijava na novosti
Ankete
Anketa
Pri nakupu živil mi je najpomembneje:
 
Najbolj iskano
 
PDF Natisni E-pošta

Vitamini

 

Potrebe po vitaminih se v nosečnosti bistveno povečajo, celo v veliko večjem obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano.

 

Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje, krompir, polnozrnati izdelki.
Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. V prehrani sicer niso potrebna, a so dovoljena, ker jih imajo nosečnice rade.

 

Potrebam po vitaminih pri nosečnici je zadoščeno, če se bodoče mamice izpostavljajo direktni sončni svetlobi ter uživajo pestro pripravljena živila kot so: mleko in mlečni izdelki (maslo, sir, jogurt), žita in obogatene žitarice, olje, margarina, korenje, krompir, kvas, stročnice (soja, fižol, grah, leča), sveže in suho sadje, citrusi, listnata surova in kuhana zelena zelenjava, vsa ostala zelenjava, dinje, pšenični kalčki, obogateno sojino mleko in jogurt, oreščki in semena.

Image

 

Vnos hranil

Beljakovine

 
Vitamini

 
 
 

Folna kislina

 

Potrebe po folni kislini se v nosečnosti močno povečajo. Vedeti je treba, da se s kuhanjem hrane ta vitamin uničuje, z uživanjem mešane hrane z veliko surove zelenjave pa zadostimo potrebam organizma.

 

Ena od hujših posledic pomanjkanja folne kisline med nosečnostjo je lahko moteno zapiranje nevralne cevi embrija (zarodka), kar se lahko kaže z različnimi stopnjami okvar v področju lobanje in možganov ter v predelu hrbtenice.

 

Glavni viri folne kisline v hrani so paradižnik, brokoli, cvetača, korenček, zelena listnata zelenjava, žitarice, brstični ohrovt, zelje, špinača, kumarice, pomaranče, grozdje, polnozrnati kruh, krompir, nekateri siri in jajca. Med živili živalskega izvora so bogat vir folne kisline jetra , ki pa jih med nosečnostjo odsvetujemo zaradi prevelike vsebnosti vitamina A in težkih kovin.

 

Folna kislina je zelo občutljiva za toploto, svetlobo in kisik. Med skladiščenjem in toplotno obdelavo se lahko v hrani izgubi celo do 50 % folne kisline.

Količina folne kisline v živilih

živilo

folna kislina (µg)

banana

15

1 pomaranča ali kozarec pom. soka

60

surov korenček

25

40g obogatenih žitaric za zajtrk

107

rezina polnozrnatega kruha

30

porcija brstičnega ohrovta

120

porcija brokolija

7

Vitamin A

Čeprav se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa pri uživanju ß-karotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da bi se kopičil v telesu. ß-karoten se nahaja predvsem v rumeno-oranžni zelenjavi, zlasti v korenčku.

 

Do pomanjkanja vitamina A pride, če uživamo zlasti žita ter malo zelenjave, mleka, masla, dietne margarine.

 

Najdemo ga v rdeči, oranžni in rumeni zelenjavi (korenje, paradižnik, paprika) ter sadju, listnati zeleni zelenjavi, marelicah in breskvah, mleku, maslu, oljih, krompirju, špinači, dodan pa je tudi margarini.

Vitamin C

Nosečnice naj uživajo zlasti veliko surovega sadja in zelenjave, ker vsebujejo veliko vitamina C (dve pomaranči na dan ali pa ustrezna količina drugega sadja že zadosti potrebam organizma po tem vitaminu). Uživanje pretežno mesne hrane z malo sadja in zelenjave ter pretežno kuhana hrana lahko povzroči pomanjkanje vitamina C.
Do pomanjkanja pride tudi, če nosečnica kadi in zato morajo dnevni vnos povečati za 60-100mg. Če pa uživajo prevelike količine pa se lahko dojenčki rodijo z nenormalno visokimi potrebami po tem vitaminu.

Najdemo ga v svežem sadju, citrusih, solatni zelenjavi (paradižnik, zelena paprika), listnati zelenjavi, krompirju, hrenu, dinjah, kolerabi, zelju, ohrovtu, špinači, cvetači, pesi, ribezu, šipku, popru, zeleni, peteršilju in kiviju.

 

Vitamin D

 

Če v dnevni prehrani primanjuje vitamina D ga lahko dobi nosečnica s sončenjem. Neustrezna prehrana z malo mleka, masla ter življenje v zaprtih prostorih in senci lahko povzročijo, da se otrok že rodi z rahitisom.

 

Najdemo ga v obogatenem maslu, margarini, mleku, siru in obogatenem sojinem mleku. V rastlinskih živilih ga ni.

 

Vitamin B1 (tiamin)

 

Omenjeno je že bilo, da uživanje izključno poliranega riža ali prosa, brez polnovrednih žitaric, lahko vodi do pomanjkanja tega vitamina. Tudi prekomerno uživanje kave in pravega čaja lahko, zaradi vsebnosti določenih snovi, uniči tiamin.
Najdemo ga v polno zmletih žitih, kvasu, stročnicah, oreščkih, semenih, pistacijah, krompirju in zeleni zelenjavi.

 

Vitamin B2 (riboflavin)

 

Kuhanje ga ne uniči preveč, nasprotno pa velja za sončno svetlobo, ki ta vitamin uničuje.

Najdemo ga v mleku in mlečnih izdelkih, žitih, otrobih, stročnicah, listnati zelenjavi, mandljih, suhem sadju, sezamovih semenih, brokoliju, špinači, gobah in kvasu.

 

Vitamin B6 (piridoksin)

 

Zaradi povečanega vnosa beljakovin se povečajo potrebe po tem vitaminu. Pomanjkanje lahko povzročijo vnos večjih količin alkohola, oralni kontraceptivi.

 

Najdemo ga predvsem v polnozrnatih izdelkih, mleku, pivskem kvasu, morskih ribah, zelenjavi, sadju (banane, slive), rozinah in orehih.

 

Vitamin B12 (kobalamin)

 

Za ta vitamin velja, da se v večjih količinah nahaja le v živilih živalskega izvora. Za nosečnice vegetarijanke poleg vseh mlečnih proizvodov in obogatenih žitaric pridejo v poštev še: alge (spirulina), morske rastline (nori), margarina, kvas, fermentirani sojini produkti (tempeh, miso, shoyu, tamari), sojino mleko, arašidi, sezamova semena, pinjole, rjavi riž, sončnična semena, brazilski oreščki.

 

Uživanje alkohola in kajenje naj bi oviralo vstop vitamina B12 v telo in manjšalo njegove telesne rezerve. Trenutno prevladuje mnenje, da se na nobeno živilo rastlinskega izvora ne gre zanašati kot na siguren vir vitamina B12.

 

Znaki pomanjkanja so hemopoetski (v zvezi z nastajanjem rdečih krvničk) in nevrološki. Prvi se kažejo z znaki anemije (glavoboli, hitro bitje srca, bledica, zadihanost, hitra utrudljivost, zaspanost), slednji pa z mravljinčenjem v prstih in jeziku, izgubo občutka za vibracije in dotik na prstih in udih, lahko pa pride tudi do zmanjšanja moči v mišicah in nezmožnosti za hojo ter razpoloženjskih motenj (razdražljivost, depresivne spremembe). Včasih pride do nevroloških sprememb brez predhodne anemije.

 

Bakterije, ki sintetizirajo vitamin B12, lahko najdemo v zemlji in se jih uporablja za pridobivanje tega vitamina, ki ga proizvedejo v bakterijskih kulturah. Nato ga dodajajo žitaricam, sojinemu mleku in sojinim zrezkom, nekaterim vrstam kvasa in vitaminskim tabletam.

 

Študija, objavljena v ameriškem žurnalu za klinično prehrano, je predstavila izsledke, ki so pokazali, da so plazemske koncentracije vitamina B12 znatno nižje v skupini ljudi, ki jedo meso, kot pa v skupini ljudi, ki so zraven tega jedli še obogatene žitarice in mleko. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da koncentracija vitamina B12 s starostjo pada.
Meso, perutnina in morska hrana so vsi bogati viri vitamina B12, a se za razliko od mlečnih izdelkov zaužijejo po kuhanju, le-to pa izpostavlja vitamin B12 možni degradaciji in izgubi, verjetno pa se vitamin B12 iz vitaminskih suplementov, obogatenih žitaric in mlečnih izdelkov bolj učinkovito absorbira v telo kot tisti iz mesa, perutnine in rib.


Vnos hranil <> Beljakovine <> Ogljikovi hidrati <> Maščobe <>Vitamini <>Minerali <> Vnos tekočine

 

Viri

Še več o vitaminih si preberite v rubriki splošno o vitaminih

 

Nazaj < Prehrana nosečnic <> Čas pred nosečnostjo <> Ritem prehranjevanja <> Potrebe po energiji <> Vnos hranil <> Česa se je potrebno izogibati <> Nevšečnosti > Naprej

Image  

Predlagaj ta članek...

 
   
lahka hrana nasveti za prehranjevanje dojenje

Izvedba in dizajn

Prehrana Vse o hrani

.::FoodFacts - Vse o hrani::. Kontakt: info@foodfacts.si
Za uporabo objavljenega gradiva si obvezno preberite pogoje uporabe
Izdelava spletne strani

Vse o hrani Nose�nost Recepti Alergije na hrano Kontakt Prehranjevanje Prehrana