Vitamini
|
Potrebe
po vitaminih se v nosečnosti bistveno povečajo, celo v veliko večjem
obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživati
večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano.
Hranilno
bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil,
npr. zelenjava, sadje, krompir, polnozrnati izdelki.
Hranilno
revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in
malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. V prehrani sicer
niso potrebna, a so dovoljena, ker jih imajo nosečnice rade.
Potrebam po vitaminih pri
nosečnici je zadoščeno, če se bodoče mamice izpostavljajo direktni
sončni svetlobi ter uživajo pestro pripravljena živila kot so: mleko in
mlečni izdelki (maslo, sir, jogurt), žita in obogatene žitarice, olje,
margarina, korenje, krompir, kvas, stročnice (soja, fižol, grah, leča),
sveže in suho sadje, citrusi, listnata surova in kuhana zelena
zelenjava, vsa ostala zelenjava, dinje, pšenični kalčki, obogateno
sojino mleko in jogurt, oreščki in semena.
|
Vnos hranil
Beljakovine
|
| |
Folna kislina
Potrebe
po folni kislini se v nosečnosti močno povečajo. Vedeti je treba, da se
s kuhanjem hrane ta vitamin uničuje, z uživanjem mešane hrane z veliko
surove zelenjave pa zadostimo potrebam organizma.
Ena
od hujših posledic pomanjkanja folne kisline med nosečnostjo je lahko
moteno zapiranje nevralne cevi embrija (zarodka), kar se lahko kaže z
različnimi stopnjami okvar v področju lobanje in možganov ter v predelu
hrbtenice.
Glavni viri folne kisline v hrani so
paradižnik, brokoli, cvetača, korenček, zelena listnata zelenjava,
žitarice, brstični ohrovt, zelje, špinača, kumarice, pomaranče,
grozdje, polnozrnati kruh, krompir, nekateri siri in jajca. Med živili
živalskega izvora so bogat vir folne kisline jetra , ki pa jih med
nosečnostjo odsvetujemo zaradi prevelike vsebnosti vitamina A in težkih
kovin.
Folna
kislina je zelo občutljiva za toploto, svetlobo in kisik. Med
skladiščenjem in toplotno obdelavo se lahko v hrani izgubi celo do 50 %
folne kisline.
Količina folne kisline v živilih
|
živilo
|
folna kislina (µg)
|
|
banana
|
15
|
|
1 pomaranča ali kozarec pom. soka
|
60
|
|
surov korenček
|
25
|
|
40g obogatenih žitaric za zajtrk
|
107
|
|
rezina polnozrnatega kruha
|
30
|
|
porcija brstičnega ohrovta
|
120
|
|
porcija brokolija
|
7
|
Vitamin A
Čeprav
se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči
nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju
vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa
pri uživanju ß-karotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da
bi se kopičil v telesu. ß-karoten se nahaja predvsem v rumeno-oranžni
zelenjavi, zlasti v korenčku.
Do pomanjkanja vitamina A pride, če uživamo zlasti žita ter malo zelenjave, mleka, masla, dietne margarine.
Najdemo ga v rdeči, oranžni in rumeni zelenjavi (korenje, paradižnik,
paprika) ter sadju, listnati zeleni zelenjavi, marelicah in breskvah,
mleku, maslu, oljih, krompirju, špinači, dodan pa je tudi margarini.
Vitamin C
Nosečnice
naj uživajo zlasti veliko surovega sadja in zelenjave, ker vsebujejo
veliko vitamina C (dve pomaranči na dan ali pa ustrezna količina
drugega sadja že zadosti potrebam organizma po tem vitaminu). Uživanje
pretežno mesne hrane z malo sadja in zelenjave ter pretežno kuhana
hrana lahko povzroči pomanjkanje vitamina C.
Do pomanjkanja pride
tudi, če nosečnica kadi in zato morajo dnevni vnos povečati za
60-100mg. Če pa uživajo prevelike količine pa se lahko dojenčki rodijo
z nenormalno visokimi potrebami po tem vitaminu.
Najdemo ga v svežem sadju, citrusih, solatni zelenjavi (paradižnik,
zelena paprika), listnati zelenjavi, krompirju, hrenu, dinjah,
kolerabi, zelju, ohrovtu, špinači, cvetači, pesi, ribezu, šipku, popru,
zeleni, peteršilju in kiviju.
Vitamin D
Če
v dnevni prehrani primanjuje vitamina D ga lahko dobi nosečnica s
sončenjem. Neustrezna prehrana z malo mleka, masla ter življenje v
zaprtih prostorih in senci lahko povzročijo, da se otrok že rodi z
rahitisom.
Najdemo ga v
obogatenem maslu, margarini, mleku, siru in obogatenem sojinem mleku. V
rastlinskih živilih ga ni.
Vitamin B1 (tiamin)
Omenjeno
je že bilo, da uživanje izključno poliranega riža ali prosa, brez
polnovrednih žitaric, lahko vodi do pomanjkanja tega vitamina. Tudi prekomerno uživanje kave in pravega čaja lahko, zaradi
vsebnosti določenih snovi, uniči tiamin.
Najdemo ga v
polno zmletih žitih, kvasu, stročnicah, oreščkih, semenih, pistacijah,
krompirju in zeleni zelenjavi.
Vitamin B2 (riboflavin)
Kuhanje ga ne uniči preveč, nasprotno pa velja za sončno svetlobo, ki ta vitamin uničuje.
Najdemo ga v mleku in mlečnih izdelkih, žitih, otrobih, stročnicah,
listnati zelenjavi, mandljih, suhem sadju, sezamovih semenih,
brokoliju, špinači, gobah in kvasu.
Vitamin B6 (piridoksin)
Zaradi
povečanega vnosa beljakovin se povečajo potrebe po tem vitaminu.
Pomanjkanje lahko povzročijo vnos večjih količin alkohola, oralni
kontraceptivi.
Najdemo ga predvsem v
polnozrnatih izdelkih, mleku, pivskem kvasu, morskih ribah, zelenjavi,
sadju (banane, slive), rozinah in orehih.
Vitamin B12 (kobalamin)
Za
ta vitamin velja, da se v večjih količinah nahaja le v živilih
živalskega izvora. Za nosečnice vegetarijanke poleg vseh mlečnih
proizvodov in obogatenih žitaric pridejo v poštev še: alge (spirulina),
morske rastline (nori), margarina, kvas, fermentirani sojini produkti
(tempeh, miso, shoyu, tamari), sojino mleko, arašidi, sezamova semena,
pinjole, rjavi riž, sončnična semena, brazilski oreščki.
Uživanje
alkohola in kajenje naj bi oviralo vstop vitamina B12 v telo in
manjšalo njegove telesne rezerve. Trenutno prevladuje mnenje, da se na
nobeno živilo rastlinskega izvora ne gre zanašati kot na siguren vir
vitamina B12.
Znaki pomanjkanja so
hemopoetski (v zvezi z nastajanjem rdečih krvničk) in nevrološki. Prvi
se kažejo z znaki anemije (glavoboli, hitro bitje srca, bledica,
zadihanost, hitra utrudljivost, zaspanost), slednji pa z mravljinčenjem
v prstih in jeziku, izgubo občutka za vibracije in dotik na prstih in
udih, lahko pa pride tudi do zmanjšanja moči v mišicah in nezmožnosti
za hojo ter razpoloženjskih motenj (razdražljivost, depresivne
spremembe). Včasih pride do nevroloških sprememb brez predhodne
anemije.
Bakterije, ki sintetizirajo
vitamin B12, lahko najdemo v zemlji in se jih uporablja za pridobivanje
tega vitamina, ki ga proizvedejo v bakterijskih kulturah. Nato ga
dodajajo žitaricam, sojinemu mleku in sojinim zrezkom, nekaterim vrstam
kvasa in vitaminskim tabletam.
Študija,
objavljena v ameriškem žurnalu za klinično prehrano, je predstavila
izsledke, ki so pokazali, da so plazemske koncentracije vitamina B12
znatno nižje v skupini ljudi, ki jedo meso, kot pa v skupini ljudi, ki
so zraven tega jedli še obogatene žitarice in mleko. Poleg tega je bilo
ugotovljeno, da koncentracija vitamina B12 s starostjo pada.
Meso, perutnina in morska hrana so vsi bogati viri vitamina B12, a se
za razliko od mlečnih izdelkov zaužijejo po kuhanju, le-to pa
izpostavlja vitamin B12 možni degradaciji in izgubi, verjetno pa se
vitamin B12 iz vitaminskih suplementov, obogatenih žitaric in mlečnih
izdelkov bolj učinkovito absorbira v telo kot tisti iz mesa, perutnine
in rib.
Viri
Nazaj < Prehrana nosečnic <> Čas pred nosečnostjo <> Ritem prehranjevanja <> Potrebe po energiji <> Vnos hranil <> Česa se je potrebno izogibati <> Nevšečnosti > Naprej
Predlagaj ta članek... |