Alergije na žito

ALERGIJE NA ŽITA IN ŽITNE IZDELKE

Alergijo povzročajo predvsem pšenica, ječmen in rž. Oves, koruza in riž pa povzročajo alergijo le redko. Najbolj pogosti povzročitelji alergij na žito so podobno kot pri mleku beljakovinski delci. Pozorni pa moramo biti tudi na plesni, ki so lahko prisotna na žitih in povzročajo alergije.

V Indiji je vrsta prosa, ki ga v deževnem obdobju napade specifična plesen (Sorosporium paspali). Toksini te plesni povzročajo vrtoglavico, zaspanost, tresenje in bruhanje. Simptomi trajajo tri dni. Zato se ljudem, ki potujejo po Indiji priporoča, da pred zaužitjem proso dobro prekuhajo v vodi in nato vodo, v kateri se je žito kuhalo odlijejo proč.

Alergije na hrano

Alergije na mleko

Alergije na žita in žitne izdelke

Alergije na sadje in zelenjavo

Žita v povprečju vsebujejo:

→ 50-70% ogljikovih hidratov (škrob)
→ 7-14% beljakovin (albumini, globulini, prolamini, glutelini)
→ 2-7% maščob
→ vitamine (B1, B2, B3, E)
→ minerale (K, Ca, Na, P, Fe)

Celiakija

Je kronična bolezen tankega črevesa, pri kateri so bolniki občutljivi na žitno beljakovino gluten (prolamini + glutelini), ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ržu in ovsu.

Bolezen se običajno pojavi med 4. in 24. mesecem starosti, prvi znaki pa so driska. Driska kasneje preide v kronično obliko. Pri nekaterih otrocih se do prvega leta starosti pojavljajo driske zelo pogosto in so zelo močne, spremlja pa jih tudi bruhanje. Svetuje se, da se žitarice vključijo v prehrano otroka šele po prvem letu starosti.

Najbolj ogroženi so ljudje, ki izhajajo iz družin v katerih je prisotna celiakija, ljudje z diabetesom (2-7%), Downovim sindromom (1,5-4), osebe nizke rasti in epileptiki.

Za to bolezen je značilno, da so črevesne resice poškodovane in zaradi tega slabo vsrkavajo hranila (vitamine: A, D, E, K, B6, B12, folna kislina ter minerale: Ca, Fe, K, Zn). Maščobe pa zaradi poškodovane sluznice slabo prehajajo v kri in se slabo izločajo z blatom.

Prehrana

Ljudje s celiakijo morajo uživati hrano, ki ne vsebuje glutena, izključiti je potrebno ostre začimbe in živila z visoko vsebnostjo maščob. Hrana se pripravlja na enak način kot za zdrave ljudi, energijska vrednost obroka pa naj bo primerna starosti. Tisti bolniki pri katerih je prisotna driska pa morajo povečati vnos hranil za približno 20% ter priporoča se jim, da uživajo sadje, zelenjavo, čim manj dodatkov. Obroke naj dopolnjujejo z vitaminskimi in mineralnimi nadomestki.

Dovoljena živila so:

→ meso, perutnina, ribe, jajca (če ne vsebujejo moke, žita)
→ sir
→ mleko in mlečni izdelki
→ izdelki iz koruze in riža
→ zelenjava, sadje in sokovi
→ sladkarije (če ne vsebujejo žit)
→ maslo, margarina, olivno olje, majoneza, rastlinsko olje
→ kava, čaj, mleko
→ juhe zgoščene s koruznim škrobom

Prepovedana živila so:

→ izdelki iz pšenične moke
→ vsi izdelki, ki vsebujejo prepovedana žita, moke
→ sir, če jim je dodan gluten kot stabilizator
→ milk shake
→ instant napitki
→ pivo