BOLEZNI SRCA IN OŽILJA (kardiovaskularne bolezni) 

S pravilnim prehranjevanjem in fizično aktivnostjo lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Te bolezni ne moremo zdraviti s hrano, lahko pa jo preprečimo. 

Rizični dejavniki na katere ne moremo vplivati so: 

• procesi staranja 

• spol (pred 50.letom zbolevajo pogosteje moški kot ženske, po tem letu pa se zbolevnost izenačuje)

• podedovani dejavniki (zvišan krvni tlak, višje količine holesterola v krvi…)

• domače okolje (družinski člani živijo in se prehranjujejo skupaj in tako vplivajo drug na drugega)

• rasne razlike (za visokim krvnim tlakom pogosteje obolevajo črnci, zlasti ženske)

Rizični dejavniki na katere lahko vplivamo so: 

• kajenje (nikotin pospešuje srčni utrip, povzroča začasni dvig krvnega tlaka, vpliva na strjevanje krvi, na nastanek strdkov… pasivno kajenje je povezano z možgansko kapjo)

• visok krvni tlak (je najnevarnejši pospeševalec ateroskleroze-mašenje žil)

• maščobe v krvi (kadar uživamo maščobo v preveliki količini, se ta odlaga v stenah arterij ter tako zožuje krvne žile)

• holesterol
  Potreben je za nastajanje novih celic, oblaganje živcev in proizvodnjo hormonov. V krvi se veže na beljakovinske molekule in tako nastajajo lipoproteini. Poznamo različne vrste lipoproteinov. Lipoproteini visoke gostote (HDL) so gosti, prenašajo odvečen holesterol v jetra, kjer se pretvori in izloči z žolčem. Lipoproteini nizke gostote (LDL) ostanejo v telesu, povzročajo kardiovaskularne težave. Lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL) so molekule, ki prenašajo trigliceride, ki shranjujejo maščobne kisline, pomemben vir energije v telesu.

Tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja povečujejo zaužite maščobe, zlasti živalskega izvora, nezadostno uživanje prehranskih vlaknin, prevelik vnos  sladkorja, soli, alkohola in kave ter prevelika telesna teža.

Predlagaj ta članek...