ENDEMSKA GOLŠA

Endemska golša je posledica pomanjkanja joda v prehrani.
To je bolezen, ki se kaže s povečano, vendar normalno delujočo ščitnico.

Pojavi se že v otroškem in mladostniškem obdobju. Do pubertete je pogostost pri obeh spolih enaka, nato pa je pogostost večja pri dekletih kot pri fantih. Tudi pri odraslih je golšavost pogostejša  pri ženskah kot pri moških. Do rahlega povečanja ščitnice pride tudi v času menstruacije. Med nosečnostjo in dojenjem pa potrebuje organizem večjo vsebnost joda.

Vzroki za nastanek golše so genetika, jodo diete, visoka stopnja stresa, nizkokalorične in nizko prehrambene diete, vegetarijanstvo, veliki vnosi soje, hormonski dogodki (puberteta, rojstvo otroka, menopavza).

Golšo, ki je posledica pomanjkanja joda zdravimo z dodajanjem jodida. Za zdravljenje drugih oblik golš pa je najuspešnejšo sredstvo tiroksin. Golšo operiramo, kadar kljub zdravljenju s tiroksinom še vedno raste.

Jod se nahaja v zemlji. Padavine izpirajo jod iz zemlje v morja in jezera. Zato se največ joda nahaja v morski vodi, v zraku ob morski obali in v rastlinah, ki rastejo v bližini morske obale.
Jod se nahaja v ribah, morskih sadežih in morskih algah. Vsebnost joda v živilih je odvisno od vsebnosti joda v zemlji in od preskrbljenosti domačih živali z jodom. Če živali ustrezno hranimo, vsebujejo mleko in jajca precej joda. S kuhanjem pa se del joda v hrani izgubi. Največ joda zaužijemo s soljo, saj ga proizvajalci v Sloveniji dodajajo soli.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 150-300 μg joda na dan. V nosečnosti se potrebe povečajo zaradi povečane ledvične prekrvavitve in povečanega izločanja joda s sečem. Za doječe matere se priporoča 260 μg joda na dan.

Pri odraslem se izloči 100 μg joda na dan s sečem, z blatom pa 15-20 μg joda na dan.
Količino joda v organizmu določimo z merjenjem joda v urinu, uporablja pa se tudi ultrazvok.
 

Posledice pomanjkanja joda

Pomanjkanje joda ima največji vpliv na rast organizma. Znaki daljšega pomanjkanja joda privedejo do presnovnih motenj, do zaostanka v telesnem in duševnem razvoju, do nastanka golše in pomanjkanja energije. V času nosečnosti pa lahko pomanjkanje joda povzroči splav, prezgodnji porod in poveča se tveganje za umrljivost dojenčka.
 

Ščitnica

Je endokrina žleza, ki se nahaja pod grlom, na vsaki strani pred sapnikom. Tehta 15-20 gramov in je zelo prekrvavljena žleza. Izloča dva hormona (tiroksin, trijodotironin), ki vplivata na rast, metabolizem, razvoj centralnega živčnega sistema... Izloča pa tudi hormon kalcitonin, ki vpliva na ravnovesje kalcija v telesu.

Za normalno delovanje ščitnice je potreben zadosten vnos joda, saj brez njega ni dovolj velike sinteze (nastanka) hormonov. Najbolj značilna znaka povečane ščitnice sta dušenje in občutek tujka. Povečanje ščitnice povzroči razširitev spodnjega dela vratu.

Endemski kretenizem

Je prirojena oblika nezadostne ščitnične dejavnosti. Preprečimo jo z uživanjem jodirane soli. Kreteni se lahko rodijo z golšo ali brez nje. Bolezenska znamenja kretenizma se pokažejo v 6-12 mesecih in so (počasna rast, naglušnost, zavrt duševni razvoj, videti so grdi, imajo ploščat širok sedlast nos, suho in grobo kožo, debele in lopataste roke, redke in razmršene lase, jezik je kepast in jim visi iz ust, trebuh je napihnjen). Če otrok ne zdravimo, ostanejo vse življenje kreteni, podobni drug drugemu, duševno nerazviti pritlikavci. Če jim damo že zgodaj in redno ščitnične hormonske pripravke je mogoče ugodno vplivati na njihovo rast in razvoj, duševni razvoj pa ne napreduje.

Predlagaj ta članek...