ALERGIJE NA ŽITA IN ŽITNE IZDELKE
|
Alergijo povzročajo predvsem pšenica, ječmen in rž. Oves,
koruza in riž pa povzročajo alergijo le redko. Najbolj pogosti povzročitelji
alergij na žito so podobno kot pri mleku beljakovinski delci. Pozorni pa moramo
biti tudi na plesni, ki so lahko prisotna na žitih in povzročajo alergije.
V Indiji je vrsta prosa, ki ga v deževnem obdobju napade
specifična plesen (Sorosporium paspali). Toksini te plesni povzročajo
vrtoglavico, zaspanost, tresenje in bruhanje. Simptomi trajajo tri dni. Zato se
ljudem, ki potujejo po Indiji priporoča, da pred zaužitjem proso dobro
prekuhajo v vodi in nato vodo, v kateri se je žito kuhalo odlijejo proč.
|
Alergije na hrano
Alergije na mleko
Alergije na žita in žitne izdelke
Alergije na sadje in zelenjavo
|
Žita v povprečju vsebujejo:
→ 50-70% ogljikovih hidratov (škrob)
→ 7-14% beljakovin (albumini, globulini, prolamini,
glutelini)
→ 2-7% maščob
→ vitamine (B1, B2, B3, E)
→ minerale (K, Ca, Na, P, Fe)
Celiakija
Je kronična bolezen tankega črevesa, pri kateri so bolniki
občutljivi na žitno beljakovino gluten (prolamini + glutelini), ki se nahaja v
pšenici, ječmenu, ržu in ovsu.
Bolezen se običajno pojavi med 4. in 24. mesecem starosti,
prvi znaki pa so driska. Driska kasneje preide v kronično obliko. Pri nekaterih
otrocih se do prvega leta starosti pojavljajo driske zelo pogosto in so zelo
močne, spremlja pa jih tudi bruhanje. Svetuje
se, da se žitarice vključijo v prehrano otroka šele po prvem letu starosti.
Najbolj ogroženi so ljudje, ki izhajajo iz družin v katerih
je prisotna celiakija, ljudje z diabetesom (2-7%), Downovim sindromom (1,5-4),
osebe nizke rasti in epileptiki.
Za to bolezen je značilno, da so črevesne resice poškodovane
in zaradi tega slabo vsrkavajo hranila (vitamine: A, D, E, K, B6, B12,
folna kislina ter minerale: Ca, Fe, K, Zn). Maščobe pa zaradi poškodovane
sluznice slabo prehajajo v kri in se slabo izločajo z blatom.
Prehrana
Ljudje s celiakijo morajo uživati hrano, ki ne vsebuje
glutena, izključiti je potrebno ostre začimbe in živila z visoko vsebnostjo
maščob. Hrana se pripravlja na enak način kot za zdrave ljudi, energijska
vrednost obroka pa naj bo primerna starosti. Tisti bolniki pri katerih je
prisotna driska pa morajo povečati vnos hranil za približno 20% ter priporoča
se jim, da uživajo sadje, zelenjavo, čim manj dodatkov. Obroke naj dopolnjujejo
z vitaminskimi in mineralnimi nadomestki.
Dovoljena živila so:
→ meso, perutnina, ribe, jajca (če ne vsebujejo moke, žita)
→ sir
→ mleko in mlečni izdelki
→ izdelki iz koruze in riža
→ zelenjava, sadje in sokovi
→ sladkarije (če ne vsebujejo žit)
→ maslo, margarina, olivno olje, majoneza, rastlinsko olje
→ kava, čaj, mleko
→ juhe zgoščene s koruznim škrobom
Prepovedana živila so:
→ izdelki iz pšenične moke
→ vsi izdelki, ki vsebujejo prepovedana žita, moke
→ sir, če jim je dodan gluten kot stabilizator
→ milk shake
→ instant napitki
→ pivo
Nazaj <
Alergije na hrano <> Alergije na mleko <> Alergije na žita in žitne izdelke <> Alergije na sadje in zelenjavo <> Alergije na jaca in poživila > Naprej
Predlagaj ta članek... |